Osnove akustike
Kratek pregled tega, kaj je zvok, kako ga merimo in zakaj se v prostoru obnaša tako, kot se. Znanje, ki pride prav pri vsaki odločitvi o akustiki prostora.

Kaj je zvok
Zvok so drobne spremembe tlaka, ki potujejo skozi zrak, vodo ali trdne snovi. Vir zvoka je skoraj vedno nekaj, kar niha: glasilke, struna, membrana zvočnika. Uho te nihaje ujame in jih pretvori v živčne signale, ki jih možgani zaznajo kot zvok.
Frekvenca: visoki in nizki toni
Frekvenca pove, kolikokrat zvočni val zaniha v eni sekundi. Merimo jo v hertzih (Hz). Višja frekvenca pomeni višji, ostrejši ton, nižja pa nižji, zamolkel ton.
Človek sliši približno od 20 Hz do 20.000 Hz.
Pod 20 Hz je infrazvok, nad 20.000 Hz ultrazvok. Pes sliši tudi do okoli 60.000 Hz.
Nizki toni (bas): približno 20 do 200 Hz.
Srednji toni: približno 200 do 2.000 Hz. Tu je govor in tu je uho najbolj občutljivo.
Visoki toni: približno 2.000 do 20.000 Hz.
Frekvenca in materiali
Nizki toni imajo daljše valove in lažje prehajajo skozi stene, zato od sosedov slišimo bas, visokih tonov pa ne. Mehki, porozni materiali, kot je tekstil, najbolje dušijo srednje in visoke tone, torej prav tisto območje, v katerem je govor.

Glasnost: decibeli
Glasnost merimo v decibelih (dB). 0 dB je meja sluha. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu nad približno 85 dB škoduje sluhu, okoli 130 dB je meja bolečine.
Lestvica je logaritemska: vsakih 10 dB več zaznamo kot približno dvakrat glasneje. Kosilnica pri 90 dB se zato sliši dvakrat glasneje kot tovornjak pri 80 dB.
Primeri: dihanje 10 dB, šepet 30 dB, hladilnik 40 dB, pogovor 60 dB, sesalnik 70 dB, tovornjak 80 dB, kosilnica 90 dB, helikopter 100 dB, rock koncert 110 dB, sirena 120 dB, reaktivno letalo 130 dB.
Hitrost zvoka
Zvok potuje hitreje v gostejših snoveh: v zraku približno 340 m/s, v vodi približno 1.500 m/s, v kovini do približno 6.000 m/s. Zato lahko oddaljenost nevihte ocenimo sami: zvok prepotuje približno 1 km v 3 sekundah. Število sekund med bliskom in gromom, deljeno s 3, je oddaljenost v kilometrih.
Kako deluje uho
Uhelj zbere zvok in ga usmeri v sluhovod. Bobnič zaniha in nihaje prek treh slušnih koščic prenese v notranje uho. V polžu jih čutne celice pretvorijo v živčne signale, ki potujejo v možgane.

Odzvanjanje in odmev
Ko zvok v prostoru odbija od sten, stropa in tal, se zadržuje še nekaj časa po tem, ko vir utihne. Temu pravimo odzvanjanje. Preprost preizkus: plosknite. Če zvok hitro zamre, je odzvanjanje kratko, kar je dobro za govor in zbranost.
Čas odzvanjanja je čas, v katerem zvok po prenehanju vira upade za 60 dB.
Odmev je odboj, ki ga slišimo kot ločen zvok. Za to potrebuje zakasnitev vsaj okoli 0,1 sekunde, odbojna površina mora biti torej oddaljena približno 17 m.
Trepetajoči odmev nastane med dvema vzporednima trdima površinama, na primer v ozkem hodniku ali podhodu.

